Knjižnica novice za starše

NASVETI ZA STARŠE

ZA SPODBUJANJE BRANJA

Navedeni nasveti ponujajo nekaj zabavnih načinov, kako lahko starši otroku pomagate postati zadovoljen in samozavesten bralec.

Otroku dajte veliko priložnosti za glasno branje. Naj vadi vsak dan (10-15 minut).

Vsak teden preizkusite nov namig. 

Želimo vam veliko bralnih užitkov 😊

šolska knjižničarka, svetovalna delavka in učiteljice

VIR: https://druzina.pismen.si/nasveti-za-starse-s-solarji/

1. razred

• Brez knjige ne odhajajte od doma: Vedno, ko pričakujete situacijo, ki bo zahtevala, da otrok dlje časa čaka (npr. pri zdravniku ali zobozdravniku), vzemite s seboj knjigo ali revijo. Branje skušajte vključiti v vsako dejavnost!
• Enkrat ni dovolj: Spodbujajte otroka, da večkrat prebere svojo najljubšo knjigo in pesem. Večkratno branje pomaga, da otrok začne hitreje, bolj tekoče in natančneje brati, s tem pa se mu bo dvignila tudi samozavest in okrepilo zavedanje, da bo z vajo vedno lažje in da bo ob branju vedno bolj užival. 
• Poglobite se v zgodbo: Vprašajte otroka, kako doživlja zgodbo, ki sta jo pravkar prebrala. Vprašajte ga na primer: “Zakaj misliš, da je Marko to storil? Kaj bi lahko naredil drugače? Kako bi se potem lahko izšlo?”
• Omejite čas za televizijo in računalnik:Branje težko konkurira televiziji in računalniškim igram. Branje naj zato ne bo prisila, temveč ga skušajte otroku predstaviti kot prostočasno dejavnost, ki pomirja in sprošča.
• Bodite potrpežljivi, ko se otrok uči brati: Ko vaš otrok poskuša izgovoriti neznano besedo, mu dajte čas. Naj najprej prepoznava posamezne črke in njihovo zaporedje, nato naj jih povezuje v zloge in šele nato izgovori celotno besedo. 
• Izberite knjige, ki so primerne njegovi bralni zmožnosti: Pomagajte otroku izbrati knjige, ki niso preveč težke. Cilj naj vam bo, da otrok doživlja prijetne bralne izkušnje, NE koliko knjig je prebral.
• Igrajte se besedne igre:Otrok naj izgovori besedo (npr. konj), vi pa jo spremenite v ‘vonj’, ‘ponj’; iz ‘ponj‘ v ‘panj‘, iz ‘panj‘ v ‘sanj’, iz ‘sanj’ v ‘sanje’, iz ‘sanje’ pa v ‘sanke’, ‘znanke’, ‘znamke’ itd. 
• Zamenjajta vlogi:Med večernim branjem se lahko izmenjujeta v glasnem branju. Otroci uživajo v tem posebnem času s starši. 
• Svojega mladega bralca nežno popravite: Ko se vaš otrok pri branju zmoti, ga ne grobo prekinite, temveč ga le nežno opozorite na črke (s prstom pokažite), ki jih je spregledal ali nepravilno izgovoril. Mnogi začetni bralci bodo najprej ugibali o pomenu besede na podlagi njene prve črke. Šele ko bodo usvojili branje, bodo zares začeli brati.
• Govori, govori, govori!: Dajte otroku priložnost, da čim več govori in pripoveduje. Vsak dan naj vam pripoveduje o tem, kaj se je zgodilo v šoli ali doma, kako se počuti, kaj je imel za kosilo, kako je bilo na dejavnosti … V pogovor vključite nekaj novih besed in nadgrajujte besede, o katerih ste že govorili v preteklosti. S tem boste bogatili njegov besedni zaklad.
• Otrokom predstavimo knjige kot nekaj posebnega: Branje spremenite v posebno DOŽIVETJE. Peljite otroka v knjižnico, pomagajte mu izbrati kakovostne knjige in mu kupujte knjige za darilo. Doma naj si izbere svoj prostor za knjige ali, še bolje, dovolite mu, da ima knjige na voljo v vsakem prostoru in na dosegu rok.

2. razred

• Pripovedujte družinske zgodbe:Otroci radi prisluhnejo zgodbam o svoji družini. Govorite o smešnih in zanimivih stvareh, ki so se vam zgodile, ko ste bili mladi. 
• Opremite kotiček za ustvarjanje:Napolnite polico z risalnimi in s pisalnimi potrebščinami. Poiščite različne priložnosti, ko otrok lahko kaj napiše, na primer seznam nakupov, novoletne ali rojstnodnevne voščilnice. 
• Ponovi z občutkom: Ko bo vaš otrok v besedilu našel neznano besedo, naj iz nje razberepomen, nato pa ponovno prebere ta stavek. Otroci se pogosto tako vpletejo v razbiranje pomena nove besede, da pozabijo na pomen tistega, kar so ravnokar prebrali. 
• Omejite čas za televizijo in računalnik:Branje težko konkurira televiziji in računalniškim igram. Branje naj zato ne bo prisila, temveč ga skušajte otroku predstaviti kot prostočasno dejavnost, ki pomirja in sprošča.
• Skupaj ustvarita knjigo:Poiščite liste papirja in jih prepognite na polovico, nato pa jih spnite, da dobite knjigo. Otrok naj nato na vsako stran napiše nekaj stavkov in doda svoje ilustracije. Naj opiše svojo najljubšo igračo ali dejavnost, obnovi najljubšo risanko, zapiše kakšno dogodivščino … Ko konča, naj vam zgodbo še glasno prebere.
• Sestavita zgodbo: Med vožnjo z avtom ali vlakom lahko skupaj sestavita zgodbo. Vsak naj dodaja eno/dve/tri besede ali pa cel stavek. Poskusita narediti zgodbo smešno, da se bosta ob sestavljanju še zabavala. Pri ustvarjanju zgodbe lahko dodata tudi kakšno dodatno pravilo, ki si ga izmislita sama (npr., da se mora beseda začeti na določeno črko ipd.).
• Izpostavite razmerja med besedami: Pojasnite, kako imajo lahko sorodne besede podoben zapis in pomen. Pokažite, kako je beseda, kot je polica, lahko knjižna polica, kuhinjska polica ali pa polica sredi stene v gorah. 
• Sestavite kontrolni seznam za pisanje:Otrok naj ustvari kontrolni seznam za pisanje z opomniki, na primer: “Ali se vsi moji stavki začnejo z veliko začetnico? Da/Ne. Ali sem na koncu vsakega stavka zapisal ločilo? Da/Ne.«
• Prepoznaj besedo: Nove besede, ki se jih je vaš otrok naučil, lahko napišete na kartice živahnih barv, nato pa naj jih prebere. Včasih take kartice lahko pomagajo otrokom, da samodejno prepoznajo in preberejo besede, zlasti tiste, ki jih pogosto uporabljaj
• Piši, piši, piši: Sploh ko usvaja pisanje, otroka spodbujajte, da čim več piše. Prosite ga, da vam pomaga napisati seznam živil, ki jih morate kupiti, ali seznam stvari, ki jih želite vzeti na izlet. Naj vam pomaga napisati novoletne voščilnice ali kartice s počitnic. Med pisanjem spodbujajte otroka, da uporablja črkovne in glasovne vzorce, ki se jih uči v šoli.

3. razred

• Otrokom predstavimo knjige kot nekaj posebnega: Branje spremenite v posebno DOŽIVETJE. Peljite otroka v knjižnico, pomagajte mu ustvariti njegovo domačo knjižnico, pomagajte mu izbrati kakovostne knjige in mu kupujte knjige za darilo. Doma naj si izbere svoj prostor za knjige ali, še bolje, dovolite mu, da ima knjige na voljo v vsakem prostoru in na dosegu rok.
• Omejite čas za televizijo in računalnik:Branje težko konkurira televiziji in računalniškim igram. Branje naj zato ne bo prisila, temveč ga skušajte otroku predstaviti kot prostočasno dejavnost, ki pomirja in sprošča.
• Naj prebere še eno: Poiščite načine, kako otroka spodbuditi, da vzame v roke še kakšno drugo knjigo. Predstavite mu serije knjig, kot so Peter Nos (P. Suhodolčan) ali druge knjige njegovega najljubšega avtorja, ali pa prosite knjižničarja za dodatne predloge.
• Uporabljajte slovar:Naj vaš otrok vidi, da uporabljate slovar, kadar ne poznate pomena kakšne besede. Naj vidi, da se tudi vi vse življenje učite.
• Pogovorite se o tem, kaj vidite in počnete: Pogovarjajte se o vsakodnevnih dejavnostih – tako bo otrok pridobil osnovno znanje, ki je ključnega pomena za razumevanje, poslušanje in branje. Pogovarjajte se o tem, kaj se mu dogaja, kako razume stvari, na primer med skupnim kuhanjem, obiskom nekega novega kraja ali po ogledu televizijske oddaje.
• Prvi osnutki so grobi: Spodbujajte svojega otroka, da piše različna besedila. Spomnite ga, da pisanje vključuje več korakov in ga opogumite, da nihče prvič ne naredi popolnega izdelka. Pomembna je vaja in vztrajnost!
• Različni žanri za različne ljudi: Otroka izpostavite različnim vrstam besedil. Naj bere različne teme in književne zvrsti. Nekateri otroci, zlasti fantje, imajo raje stripe in stvarno literaturo o določeni temi, ki jih še posebej zanima. Pustite jim, da sami izbirajo, kaj želijo brati.
• Otroka naučite nekaj “miselnih trikov”: Otroku pokažite, kako lahko v nekaj stavkih povzame zgodbo ali napove, kaj se lahko zgodi naprej. Obe strategiji otroku pomagata razumeti zgodbo in si jo zapomniti.
• “Ali smo že tam?”:Čas, preživet v avtu, avtobusu, vlaku ali letalu lahko izkoristite za različne besedne igre, npr. skupaj z otroci iščete besede na izbrano črko za osebo, stvar, žival ipd. Ko otroci besede dobro poznajo in si razširijo svoj besedni zaklad, imajo manj težav z branjem.